Čar vrta

Predenca 30, 3240 Šmarje pri Jelšah
po dogovoru
maj-oktober
+386 31 764 427
nada.vreze@amis.net

Pod več kot stoletno lipo in orehom, poleg cerkve sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah, stoji vsaj dve stoletji stara hiša, za katero je na sončni, južni strani čaroben vrt s prekrasnimi razgledi po kozjanski pokrajini. V vrtu se lahko pod strokovnim vodstvom sprehodite med številnimi vrstami okrasnih trajnic in drevnin, mnoge med njimi imajo tudi zdravilne in začimbne učinke. Pridite in doživite vrt z vsemi čutili in ob obisku napolnite svojo dušo.

VEČ

Krajinski park Boč – Donačka gora

Boč
vse dni 24h
+386 3 581 44 14
info@turizem-rogaska.si

Boč je med zadnjimi vrhovi v Karavankah preden le te preidejo v Panonsko nižino. Posebnost je zavarovano rastišče velikonočnice, redke stepske rastline, ki v Sloveniji uspeva le še na štirih rastiščih. Pobočje je idealno izhodišče za raziskovanje narave, pohodništvo in kolesarstvo ali pa za prijeten dan fotolova, več informacij pa lahko pridobite v informacijskem središču Boč (potrebna predhodna najava). Donačka gora – povzpnite se na vrh gore po najstarejši planinski poti na Slovenskem, raziskujte enega od zadnjih (bukovih) pragozdov v Srednji Evropi in edina, skrita rastišča juvanovega netreska na svetu! Z gore lahko poletite, kot nekdaj čarovnice, vendar ne z metlo, ampak z jadralnim padalom.

VEČ

Pavilijon kaktej

Cerovec pod Bočem 22a, 3250 Rogaška Slatina
september – junij: tor, čet, pet 9-16
julij in avgust: tor, čet, pet 9-12; 15-17
sob 9-12
+386 3 581 44 14
info@turizem-rogaska.si

Paviljon kaktej je edinstvena zbirka preko 7000 kaktusov in sočnic z vsega sveta, ki jo je gospod Zvonko Čoh zbiral in sestavljal več kot 40 let. Zbirka velja za eno od najbogatejših v Evropi. Tukaj najdete cel kup posebnih primerkov od najstarejšega do najmanjšega kaktusa, mnoge kaktuse posebnih oblik.

VEČ

Kraljevi in Ignacijev vrelec

Spodnja Kostrivnica, 3250 Rogaška Slatina
nov. – feb. vsak petek 18-19
mar. – okt. vsak petek 19-20
+386 51 665 324
info@turizem-rogaska.si

Obiščite Spodnjo Kostrivnico, kjer se skrivata dve etnološki posebnosti, povezani z mineralno vodo, in sicer Ignacijev in Kraljevi vrelec, posebej zadnji je nadvse zanimiv. Obnovljeni Kraljevi vrelec najdete ob Dreveniškem potoku v Spodnji Kostrivnici pod Bočem. V živo skalo so ga izkopali leta 1857, leta 1872 pa so ga poglobili do globine štiriindvajsetih metrov. Njegov vhodni premer je 72 cm, v globini pa se razširi na 115 cm. Obdaja ga značilen lesen osmerokotni paviljon z nekaj prvotnimi hrastovimi stebri in bakreno streho. Za črpanje vode so vanj na globini 20 metrov vgradili mehansko batno črpalko, ki je danes prav tako obnovljena.

VEČ

Kozjanski park

Podsreda 45, 3254 Podsreda
pon-pet (za naročene skupine tudi vikendi in prazniki) 7-15
+386 3 800 71 04
kozjanski-park@kp.gov.si

Ljubitelji rastlinskih in živalskih vrst boste tukaj našli svoj raj. Pokrajina je prekrita s cvetočimi travniki, sadovnjaki, vinogradi in potoki. Raziščite arheološka najdišča, romarske cerkve, mogočne gradove, srednjeveške trge in se prepustite svoji domišljiji. Privoščite si sočno kozjansko jabolko sredi najpomembnejših nasadov s starimi jablanami. Jabolko vas bo spremljalo povsod – kot prigrizek v obliki jabolčnih krhljev, kot kozarec domačega soka, kot ambient sprostitve, ko se boste med suhimi travniki in travniškimi sadovnjaki podili za ujet fotografski trenutek narave, pa vse do osrednje prireditve Praznika kozjanskega jabolka, kjer bodo ob jabolkih na voljo tudi ostali produkti lokalnega okolja, s poudarkom na zdravem in ekološkem. Kozjanski park je osrčje Biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje, ki je od leta 2010 sprejeto v mednarodno mrežo bisofernih območij v okviru programa Človek in biosfera (Man and biosphere – MAB) pod okriljem UNESCA. Program MAB potrjuje biosferna območja kot koncept in sredstvo za uresničitev trajnostnega ravnovesja med pogosto nasprotujočimi si cilji ohranjanja biološke pestrosti, spodbujanja razvoja človeških virov z vzdrževanjem kulturnih vrednot. Ljudje »živijo Kozjanski park«, zato boste tukajšnjo krajino spoznali kot način življenja – bolj pristno kot v podobnih parkih.

VEČ